VPLIV PROMETA NA OKOLJE IN ZDRAVJE
Vpliv prometa na spreminjanje ozračja
Leta 2010 je bilo v Sloveniji največ energije porabljene v prometu, skoraj 37 % oziroma 1,9 milijona toe energije kar je za 42 % več kot leta 2000. Poraba energije v prometu temelji skoraj izključno na fosilnih gorivih, zato sorazmerno z njeno rastjo posredno naraščajo tudi izpusti toplogrednih plinov (TGP). Veliko večino TGP iz prometa prispeva cestni promet, ki povzroča 99 odstotkov vseh izpustov.
Skoraj 40 % emisij ogljikovega dioksida, ki nastajajo zaradi prometa, povzroča raba avtomobilov v mestih.
Leta 2010 je bilo v Sloveniji največ energije porabljene v prometu, skoraj 37 % oziroma 1,9 milijona toe energije kar je za 42 % več kot leta 2000. Poraba energije v prometu temelji skoraj izključno na fosilnih gorivih, zato sorazmerno z njeno rastjo posredno naraščajo tudi izpusti toplogrednih plinov (TGP). Veliko večino TGP iz prometa prispeva cestni promet, ki povzroča 99 odstotkov vseh izpustov.
Skoraj 40 % emisij ogljikovega dioksida, ki nastajajo zaradi prometa, povzroča raba avtomobilov v mestih.
Vpliv prometa na zdravje ljudi
Z vidika zdravja so najbolj problematični izpusti dušikovih oksidov (NOX) in delcev (PM10) ter prizemni ozon (O3), ki presega opozorilne vrednosti predvsem v poletnem času. V Evropi je prib. 90 % mestnega prebivalstva izpostavljena prekomernim vrednostim prašnih delcev, NO2, O3 in benzena. Dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku poveča tveganje za nastanek astme pri otrocih, pogostost kašlja in bolezni spodnjih dihal ter bolezni srca in ožilja pri odraslih. V zadnjem desetletju se večina raziskav, v katerih se ukvarjajo s problematiko zraka in zdravja, usmerja v iskanje povezave med izpostavljenostjo prebivalcem prašnim delcem, in to predvsem tistim manjšim od 10 um. Delci manjši od 10 ug namreč prodrejo globoko v pljuča – pljučne mešičke.
Poleg negativnih vplivov na okolje in zdravje, prometna infrastruktura tudi fizično posega v prostor in jemlje mesto drugim, za življenje bolj primernim okoljem.
Ocenjuje se, da v Evropi od 40.000 – 130.000 ljudi na leto umre za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, katerega vzrok je promet.
Vir informacij: ARSO
Z vidika zdravja so najbolj problematični izpusti dušikovih oksidov (NOX) in delcev (PM10) ter prizemni ozon (O3), ki presega opozorilne vrednosti predvsem v poletnem času. V Evropi je prib. 90 % mestnega prebivalstva izpostavljena prekomernim vrednostim prašnih delcev, NO2, O3 in benzena. Dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku poveča tveganje za nastanek astme pri otrocih, pogostost kašlja in bolezni spodnjih dihal ter bolezni srca in ožilja pri odraslih. V zadnjem desetletju se večina raziskav, v katerih se ukvarjajo s problematiko zraka in zdravja, usmerja v iskanje povezave med izpostavljenostjo prebivalcem prašnim delcem, in to predvsem tistim manjšim od 10 um. Delci manjši od 10 ug namreč prodrejo globoko v pljuča – pljučne mešičke.
Poleg negativnih vplivov na okolje in zdravje, prometna infrastruktura tudi fizično posega v prostor in jemlje mesto drugim, za življenje bolj primernim okoljem.
Ocenjuje se, da v Evropi od 40.000 – 130.000 ljudi na leto umre za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, katerega vzrok je promet.
Vir informacij: ARSO
|
|
|
|
